Dr. Dragan Petrovec
Blagostanje, kaj pa to sploh je?
Kako merimo blagostanje v nekem okolju? Je to skupno bogastvo, ki ga država ustvari in ga navadno merimo s povprečnim dohodkom? Je to število ljudi, ki se imajo za srečne državljane?
Je srečen človek, ki živi kot suženj, zase prepričan, da je srečen? Se moramo tolažiti s trpljenjem tukaj, da nam bo nekje drugje zagotovo lepše?
Je morda blagostanje družbe treba videti kot človeško verigo, katere trdnost je odvisna od najšibkejšega člena?
Je lakirnica Magna skrajni domet našega blagostanja ali simbol izgubljanja perspektive in države nasploh?
Kako kaznovanje prispeva k blagostanju in čemu bi se zlahka odpovedali?
Ali je za blagostanje potrebno enoumje ali zadošča večje število manjših »enoumij«?
Pomen sovraštva kot najbolj vabljivega čustva za ustvarjanje blaginje.
Je kaj optimizma v tej turobni sliki, ki je svetla za peščico državljanov, oblačna za večino in apokaliptična za približno 300.000 državljanov?
Dr. Dragan Petrovec
Dr. Dragan Petrovec je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo in profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, penologijo predava tudi na Fakulteti za socialno delo ter na Fakulteti za varnostne vede. Ukvarja se predvsem s filozofijo in prakso kaznovanja, tretmanom obsojenih in kriminalitetno politiko ter s specifičnimi vidiki žrtev. Nekaj let je bil tudi vodja ženskega zapora na Igu, kjer je eksperimentalno in uspešno uvedel bolj odprt režim. Vseskozi zagovarja drugačen pogled na kaznovanje, ne zagovarja represije, je velik nasprotnik dosmrtnega zapora in, jasno, tudi smrtne kazni. Je avtor več strokovnih knjig, za laično javnost pa v branje zelo priporočamo humoristične kratke zgodbe z naslovom Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe.