Na preprečevanje zasvojenosti pri predšolskih otrocih redko pomislimo, saj se pri tako majhnih otrocih ne srečujemo z najbolj znanimi kemičnimi zasvojenostmi, kot so alkohol, nikotin ali druge droge, ki otrokom običajno niso lahko dostopne. Vendar se ravno v teh zgodnjih letih temeljno oblikuje osebnost posameznika, nevronske povezave v možganih in navade, ki posameznika spremljajo tudi v odraslosti. V najzgodnejših obdobjih se otrok s primernimi izkušnjami uči zaupanja do sveta, zaupanja vase in svoje sposobnosti ter spoznava sebe kot samostojno osebo. Predšolsko obdobje je tako najpomembnejši temelj pri preventivi rizičnih vedenj, kot je zasvojenost, v kasnejših obdobjih.
Pri predšolskih otrocih se praviloma ne srečujemo z odvisnostjo, lahko pa že v tem obdobju opažamo težnjo k pretiravanju pri doživljanju ugodja pri dejavnostih, ki so v preveliki meri za otroka škodljive. Pri tem lahko izpostavimo pretirano uporabo zabavnih tehnologij (televizija, računalniške igre, tablice) in nezdravo prehrano, predvsem sladkarije. Otrok sam ni dovolj zrel, da bi znal presoditi, v kolikšni meri je nekaj zanj primerno, zato moramo za zdravo mero poskrbeti odrasli.
Že v tako zgodnjem obdobju lahko starši in strokovni delavci delujemo zaščitno z ustreznimi vzgojnimi pristopi, preventivnimi dejavnostmi in izogibanjem rizičnim dejavnikom. Pri tem je najpomembnejši zgled odraslih, ki mu je otrok izpostavljen. Otrok srka vase naše vedenje, navade in vrednote, vse to pa bo pomembno usmerjalo njegove odločitve v prihodnosti. Zaščita pred rizičnimi vedenji je v prvi vrsti vzgoja, ki spodbuja samostojnost in odgovornost otroka.
Tveganje za težave z odvisnostjo je povezano z neustreznimi stili vzgoje v zgodnjem otroštvu. Rizična je tako pretirana razvajenost, kot pretirano strogi, avtoritarni način vzgoje. Razvajen otrok ne zna prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, pričakuje popolno zadovoljitev svojih potreb in želja, slabo se znajde ob različnih preizkušnjah in konfliktnih situacijah. Po drugi strani ob pretirano strogi vzgoji otrok ne razvija pozitivne samopodobe in zaupanja vase, zato je lahko bolj izpostavljen neustreznim vplivom in pritiskom v socialnem okolju. Pretirano zaščitniška vzgoja otroka ne pripravi na premagovanje ovir in prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja. Otroci, ki imajo nizko samopodobo in pomanjkljive socialne veščine, potrebujejo več pozornosti in potrditev, da se naučijo postaviti zase in se enakovredno vključujejo v socialne odnose z vrstniki.
V zgodnjem otroštvu zato spodbujamo zaščitne dejavnike. Otrok, ki doživlja uspeh pri svojih aktivnostih in v svojem okolju, pridobiva pozitivne povratne informacije, razvija pozitivno samopodobo in samozaupanje. Otroka usmerjamo v prijetne dejavnosti, s katerimi spodbujamo močna področja in veščine. Zaščitni dejavnik so tudi pozitivne socialne veščine, prepoznavanje in izražanje čustev ter sposobnost empatije. Ta področja spodbujamo s pomočjo zgodb, iger z lutkami in iger vlog. Pomembno je, da otroke že zgodaj navajamo na zdrav življenjski slog, skrb za zdravje in dobro počutje ter razvijamo veselje do gibanja in športnih aktivnosti. V LAS Škofja Loka organiziramo številne preventivne dejavnosti, ki so namenjene predšolskim otrokom, z organizacijo izobraževanj za strokovne delavce in šole za starše pa skrbimo tudi za ozaveščenost odraslih.
Andreja Demšar, univerzitetna diplomirana psihologinja, članica LAS